Najstniška ljubezen

Uf, tale je pa težka. Doslej nisem imela tipične vloge starejše sestre, pa čeprav imam dva mlajša. Sestra mi sicer v zadnjem obdobju večkrat reče, da je vesela, da me ima. Če ne drugega, sem pri starših naredila vse prve korake. Ko jih naredi ona, to že čisto normalno sprejmeta, hehe.
Zdaj pa me očitno čaka ta vloga oziroma bolje rečeno vloga starejše sestrične, sestre ali brata pač nima.

Smo bili zadnjič na družinskem kosilu, pa so reveža, 13 let starega, zasliševali o tem, ali je kaj zaljubljen ipd. Drugi so ostali brez odgovorov, meni pa jih je prostovoljno prišepnil na uho. Še isti dan sem dobila en cel kup njenih slik na email. Danes pa se je oglasil pri meni, pokazal še nekaj slik na telefonu in hotel odziv. Hja, luštna je, kaj pa naj drugega rečem. Zdaj se najina debata nadaljuje preko interneta. Fant bi rad en odziv, pa res ne vem, kaj naj mu rečem. Punca mu je všeč že od vrtca (ni pozabil poudarit, da tega ne ve nihče), misli, da je tudi on všeč njej, v zvezek mu namreč riše srčke in se mu podpisuje. Že lani jo je hotel vprašat, če bi hodila z njim, pa si je premislil, ker se mu je zdelo prezgodaj.

Kaj mu odgovoriti?? Pojma nimam. Težko je to. Če se spomnim nas pri trinajstih in če smo čisto iskreni, smo imeli podobne fore. To se nam je seveda zdelo nekaj najbolj pomembnega v življenju. Če zdaj pogledamo nazaj, vemo, da so bile to ene čudne zaljubljenosti, da smo si malo popestrili dneve. Nekdo ti je pač moral biti všeč.

Še bolj hecno je, ko pomislim, da sem bila v resnici samo dve leti starejša od njega, ko sem imela prvega fanta. Že takega, "ta zaresnega". In časi se spreminjajo. Danes mogoče sploh ni več čudno pri trinajstih imeti prvega fanta/punco. No, seveda, nam je, njim pa mogoče ne.

No, ja ... odgovora nimam. Kako se pogovarjati z njim, nimam pojma. Vidim pa, da bom sedaj tista, ki ji bo zaupal in bom torej morala izustiti tudi kaj smiselnega in po možnosti celo koristnega.
Če ima kdo kakšno dobro idejo ali lastno izkušnjo - na dan z besedo, prosim.