Najstniška ljubezen

Uf, tale je pa težka. Doslej nisem imela tipične vloge starejše sestre, pa čeprav imam dva mlajša. Sestra mi sicer v zadnjem obdobju večkrat reče, da je vesela, da me ima. Če ne drugega, sem pri starših naredila vse prve korake. Ko jih naredi ona, to že čisto normalno sprejmeta, hehe.
Zdaj pa me očitno čaka ta vloga oziroma bolje rečeno vloga starejše sestrične, sestre ali brata pač nima.

Smo bili zadnjič na družinskem kosilu, pa so reveža, 13 let starega, zasliševali o tem, ali je kaj zaljubljen ipd. Drugi so ostali brez odgovorov, meni pa jih je prostovoljno prišepnil na uho. Še isti dan sem dobila en cel kup njenih slik na email. Danes pa se je oglasil pri meni, pokazal še nekaj slik na telefonu in hotel odziv. Hja, luštna je, kaj pa naj drugega rečem. Zdaj se najina debata nadaljuje preko interneta. Fant bi rad en odziv, pa res ne vem, kaj naj mu rečem. Punca mu je všeč že od vrtca (ni pozabil poudarit, da tega ne ve nihče), misli, da je tudi on všeč njej, v zvezek mu namreč riše srčke in se mu podpisuje. Že lani jo je hotel vprašat, če bi hodila z njim, pa si je premislil, ker se mu je zdelo prezgodaj.

Kaj mu odgovoriti?? Pojma nimam. Težko je to. Če se spomnim nas pri trinajstih in če smo čisto iskreni, smo imeli podobne fore. To se nam je seveda zdelo nekaj najbolj pomembnega v življenju. Če zdaj pogledamo nazaj, vemo, da so bile to ene čudne zaljubljenosti, da smo si malo popestrili dneve. Nekdo ti je pač moral biti všeč.

Še bolj hecno je, ko pomislim, da sem bila v resnici samo dve leti starejša od njega, ko sem imela prvega fanta. Že takega, "ta zaresnega". In časi se spreminjajo. Danes mogoče sploh ni več čudno pri trinajstih imeti prvega fanta/punco. No, seveda, nam je, njim pa mogoče ne.

No, ja ... odgovora nimam. Kako se pogovarjati z njim, nimam pojma. Vidim pa, da bom sedaj tista, ki ji bo zaupal in bom torej morala izustiti tudi kaj smiselnega in po možnosti celo koristnega.
Če ima kdo kakšno dobro idejo ali lastno izkušnjo - na dan z besedo, prosim.

"Lassie" se vrača :)

Lassie je tokrat moja malenkost :)
Ja, zadnji tedni so bili precej pestri. Danes pa tak poseben dan, da sem se odločila, da končno spet malo dam iz sebe vse svoje misli in začnem novo obdobje mojega bloga. Študijsko leto se bo kmalu zaključilo (upam, da uspešno) in spet bo nekaj več časa za pisanje.

V tem času se je marsikaj spremenilo. Tisto, kar me je najbolj zaznamovalo, je to, da sem po več kot petih letih spet samska. Pobuda je prišla z moje strani, pa sem vseeno mislila, da bodo zadeve prišle za mano. Zdelo se mi je, da bi morala jokat kot dež, se smilit sama sebi ali kaj podobnega. No, imam se super, niti za minuto nisem obžalovala svoje odločitve in dejansko sem se na nek način sprostila. Takoj začela na novo. Pa s tem ne mislim nove zveze, ampak novo življenje. Ko si v zvezi, se namreč marsikaj spremeni, sploh, če si smotan, kot jaz več kot očitno sem. Zdaj si življenje postavljam nazaj na stare tirnice, vseeno sem pa v teh petih letih pridobila tudi ogromno izkušenj in grem lahko naprej še boljša. No, malo časa mi dajte za to :)

Je pa zanimivo opazovat ljudi. Ko poveš, da se je tvoja zveza zaključila, te vsi grozno prestrašeno gledajo, ne vejo, kaj bi rekli in vsi izustijo nekaj v smislu: a si v redu? Ja, sem v redu :) Več kot le to! In tisti, ki so mi blizu to občutijo. Jaz to šele dobro dojemam. Ampak, če navzven oddajam neko novo energijo, me to več kot veseli. Lepo je pridobiti nekaj samozavesti, veselja, energije, živahnosti. In ne, še kak mesec nazaj si nisem znala predstavljat, da bom pisala kaj takega. Zadeve se pač spreminjajo ...

Že včerajšnji večer je bil poseben. Bil je nov začetek. Danes pa me je zadelo ... Cel dan sem si ponavljala: Če si nekaj močno želiš, se uresniči. In: potrpežljivost je lepa čednost. Bilo je težko, ampak v resnici sem mislila, da bom čakala dlje, potem pa pol ure pred polnočjo dejansko dočakala. In spet imam upanje, eno novo iskrico. Lepo je, ko se ti zvečer želja uresniči in greš lahko miren v posteljo.

Za posladek pa še malo glasbe, da ne bom samo nakladala o stvareh, ki jih nihče ne razume. Spodnji dve pesmi sta bili danes pri meni na repeat cel dan. Prva me je čisto zasvojila, taka fajn priredba mi je :)

Druga pa zato, ker ima fajn besedilo - vsaj refren si ponavljam že par dni. Si ga je fajn zapomnit in si ga zapeti, ko ni vse tako, kot bi moralo biti ;)

Vse se da, če človek zna

narisat plus iz minusa.

Vse se da, če človek zna

uživat v tem, kar življenje mu da.